30 let slovensko-francoskega programa PHC Proteus

Minister Papič in njena ekscelenca veleposlanica Francije Florence Lévy. | Avtor: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Kar 90 odstotkov slovensko-francoskih skupin, ki sodelujejo v programu PHC Proteus, nadaljuje sodelovanje tudi po zaključku programa.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič in njena ekscelenca, veleposlanica Francije Florence Lévy, sta ob 30-letnici znanstvenega sodelovanja v programu PHC Proteus podpisala upravni dogovor o nadaljnjem slovensko-francoskem povezovanju na področju znanosti in raziskav. Podpis je bil tudi pomembno simbolično dejanje, saj je bila pred 30 leti Francija med prvimi državami, ki nam je ob osamosvojitvi Slovenije ponudila sodelovanje na področju znanosti in tehnologije. Ko je bil junija leta 1994 podpisan dogovor o začetku slovensko-francoskega sodelovanja v programu PHC Proteus, se je Slovenija šele uveljavljala kot samostojna država.

Osamosvojitev leta 1991 je pomenila velike izzive na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo je v svojem poročilu o delu za leto 1993 zapisalo, da so kljub močni povezanosti s francosko znanstveno skupnostjo, vsi projekti, ki so se začeli pred letom 1991, zamrznjeni. Leta 1994 je po prizadevanjih francoske in slovenske strani zaživel program PHC Proteus. Krovni sporazum o sodelovanju med državama je bil sicer podpisan že leta 1992.

Kot je poudaril minister dr. Papič, je podpora Francije predstavljala dragoceno priznanje, da je slovenska neodvisna pot prava: »Predstavljala je potrditev, da je znanstvena in raziskovalna skupnost v Sloveniji kakovostna in vredna napora po vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo sodelovanje ne le omogočili, temveč gradili in krepili. Danes, 30 let pozneje s ponosom ugotavljamo, da je Francija tesna zaveznica in strateška partnerica Slovenije, s katero gojimo tesno in neprekinjeno sodelovanje. Gre za zavezništvo predanih partneric na področju znanosti in inovacij. To smo danes znova potrdili in nadgradili s podpisom upravnega dogovora med pristojnima ministrstvoma Slovenije in Francije. Opredelili smo področja, mehanizme in načine za nadaljnjo krepitev sodelovanja na področjih visokega šolstva, znanosti in inovacij.«

Francoska veleposlanica Florence Lévy je ob podpisu upravnega dogovora o nadaljnjem slovensko-francoskem povezovanju na področju znanosti in raziskav dejala: »Praznovanje 30. obletnice programa Proteus je odličen primer izvrstnega znanstvenega sodelovanja med državama. V zadnjih treh desetletjih je beležilo številne uspehe in mejnike; vzpostavljeno je bilo trdno in trajno sodelovanje, registrirani so bili patenti, izvajali so se dvostranski projekti v evropskih raziskovalnih okvirih. Dobro uveljavljeno sodelovanje med Komisariatom za atomsko energijo in alternativne energije (francosko Commissariet à l'énergie atomique et aux énergies alternatives - CEA) ter Ministrstvom za visoko šolstvo znanost in inovacije Republike Slovenije je poleg Proteusa še en steber našega odličnega znanstvenega sodelovanja. Slovenija je za Francijo bolj kot kdaj koli prej ključna partnerica po zaslugi njenih izvrstnih raziskovalnih centrov in raziskovalk, raziskovalcev. Medtem ko slavimo pretekle uspehe, slavimo tudi prihodnje, saj sta Francija in Slovenija zavezani nadaljnji podpori raziskovalkam, raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru, zlasti v prednostnih in strateških sektorjih, opredeljenih v danes podpisanem sporazumu, kot so jedrska energija in nizkoogljične energije, vesolje in mikroelektronika.«

Prvi skupni javni razpis programa PHC Proteus je bil objavljen leta 1995 in od takrat se objavlja vsako leto. Da gre za zelo uspešno sodelovanje, dokazuje letošnja študija francoskega Ministrstvo za visoko šolstvo in raziskave, ki ocenjuje, da 90 odstotkov slovensko-francoskih skupin, ki sodelujejo v programu PHC Proteus, nadaljuje sodelovanje tudi po zaključku programa, in sicer s skupnimi raziskavami, objavljanjem svojih del in ohranjanjem mobilnosti med Francijo in Slovenijo. V Sloveniji program PHC Proteus koordinira in zagotavlja sredstva Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, v Franciji pa Ministrstvo za Evropo in zunanje zadeve ter Ministrstvo za visoko šolstvo in raziskave.

Pogoj za pridobitev financiranja iz programa PHC Proteus je, da morata raziskovalni projekt pripraviti dve raziskovalni skupini - slovenska in francoska. Obe strani morata nato projekt predložiti v ocenjevanje obema sodelujočima državama. Skupni odbor, ki ga sestavljajo slovenske in francoske članice in člani, na podlagi prejetih ocen v obeh državah opravi končen izbor in dodeli sredstva. Vsi projekti se ocenijo in razvrstijo na podlagi odličnosti, pri čemer imajo prednost mlajše raziskovalke in mlajši raziskovalci. Ko so ekipe izbrane, se lahko medsebojno obiščejo v raziskovalne namene. Od leta 2005 do leta 2023 je bilo prijavljenih 645 slovensko-francoskih projektov, financiranih je bilo 239 projektov.

Posebna pozornost je namenjena vzpostavljanju novih znanstvenih sodelovanj, podpori in vključevanju mlajših raziskovalk, raziskovalcev ter doktorskih in podoktorskih študentk, študentov. V povprečju predstavniki mlajše generacije vodijo približno tretjino vseh slovensko-francoskih aktivnosti. Doktorske in podoktorske študentke, študenti ter mlajši raziskovalke, raziskovalci so vključeni v povprečju v približno 70 odstotkov vseh slovensko-francoskih sodelovanj, kar je v primerjavi s podobnimi mehanizmi visoko nad povprečjem.

Nekaj primerov odličnega sodelovanja slovenskih in francoskih znanstvenic in znanstvenikov je bilo predstavljenih tudi na okrogli mizi »30 let sodelovanja Slovenije in Francije na področju raziskovanja: program PHC Proteus«. Sedanji in nekdanji udeleženke in udeleženci programa so predstavili svoje izkušnje, ki velikokrat iz znanstvenega sodelovanja prerastejo v prava prijateljstva. Sodelovanje v programu PHC Proteus tudi pogosto preraste iz bilateralnega sodelovanja med slovenskimi in francoskimi raziskovalkami, raziskovalci v multilateralno, saj se raziskovalke in raziskovalci vključijo še v druge evropske raziskovalne programe, kjer sodelujejo s kolegicami in kolegi iz različnih evropskih držav.