Državni sekretar mag. Židan: »Šport naj bo dostopen za vse«

Državni sekretar mag. Dejan Židan s sodelavci | Avtor: Evropska unija

Osrednja tema zasedanja Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport (EYCS) v delu, ki se nanaša na šport, je bila razprava o ključnih značilnostih evropskega modela športa. Kot zunanji gost je v razpravi sodeloval tudi predsednik Evropske nogometne zveze (angleško Union of European Football Associations - UEFA) Aleksander Čeferin. Tema evropskega modela športa je za Slovenijo še posebej pomembna, saj temelji na resoluciji Sveta, ki je bila sprejeta v času slovenskega predsedovanja leta 2021. V tem trenutku pa je potrebno pogledati naprej in se dogovoriti, kako v bodoče še okrepiti in konkretno spodbujati ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so piramidalna struktura, organiziran šport, strukturiran na nacionalni osnovi in s po eno zvezo na šport, solidarnost z nižjimi športnimi ravnmi, promocija odprtih tekmovanj in zagotavljanje dostopnosti športa za vse.

Državni sekretar mag. Židan je v svojem nastopu poudaril zavezanost Slovenije temu modelu in hkrati, da je potrebno izvajati konkretne ukrepe. »V Sloveniji povečujemo sredstva za otroke in mlade, za vse kategorije, zlasti za kakovostni in vrhunski šport, da bi na ta način omogočili vsem talentom, ne glede na socialni status, da se lahko ukvarjajo s športom. Dvigujemo financiranje za mlade generacije, za panožne športne zveze in za trenerje na lokali ravni. Vračamo šport na univerze. Naslednje leto bomo sredstva namenili tudi za financiranje aktivnosti in večjo dostopnost športa za invalide. Povezali bomo šport in zdravstvo pri vključevanju telesno neaktivnih ljudi. Poudarek namenjamo tudi delovanju varuha športnikovih pravic,« je izpostavil državni sekretar.

Svet, ki mu je predsedoval dr. Ádám Schmidt, madžarski državni sekretar za šport, je potrdil tudi Sklepe Sveta o krepitvi trajne zapuščine velikih športnih prireditev. V sklepih je poudarjen pomen vidljivosti in prepoznavnosti organizacije in gostiteljstva velikih športnih prireditev za gostujočo državo, mesto in/ali regijo, prispevek le-teh k gospodarski rasti, integraciji zelenih načel, enakosti spolov, spodbujanju telesne dejavnosti, večji vključenosti v šport in športne klube in drugo. Sklepi navajajo tako snovno kot nesnovno zapuščino velikih športnih prireditev, od športne zapuščine, infrastrukturne, okoljske, družbene, tudi gospodarske, ki vsaka prinaša tako koristi kot tudi določena bremena, a z dolgoročnim in strateškim pristopom ter podporo javnih oblasti je možno ustvariti zapuščino športnih prireditev tudi po njihovem zaključku. Sklepe so podprle vse države članice. V Sloveniji tej temi namenjamo veliko pozornosti, saj športne prireditve prinašajo mnoge multiplikativne učinke za turizem, gospodarstvo in posledično na razvoj celotne družbe. Skupaj s še nekaterimi državami članicami smo podprli tudi izjavo Cipra, s katero se poziva Evropsko komisijo, da oblikuje posebno evropsko nagrado za prostovoljstvo v športu, da bi se dvignila pomen in ozaveščenost o prostovoljstvu v športu. Za slovenski šport je namreč prostovoljstvo ključnega pomena za delovanje in razvoj športa.

V okviru točk »razno« je Poljska predstavila predvidene prioritete s področja športa, ki jih bo zasledovala v vlogi prihajajočega predsedstva Svetu EU v prvi polovici 2025. Francija in Nemčija pa sta predstavili informacije o evropski razsežnosti olimpijskih iger v Parizu in evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji.