Sprejeti zaključki ob koncu prvega dne zasedanja pogodbenic Vodne konvencije v Ljubljani

24. 10. 2024

• Ministrstvo za naravne vire in prostor

Osrednji dogodek zasedanja je bila razprava na visoki ravni »Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti«, v kateri so sodelovali visoki predstavniki držav - ministri, državni sekretarji in drugi predstavniki vladnih in nevladnih mednarodnih organizacij. Ob koncu so udeleženci sprejeli tudi skupne zaključke visokega segmenta zasedanja.

Osrednja razprava je bila razdeljena v tri vsebinske sklope: čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje, čezmejno medsektorsko sodelovanje za blažitev podnebnih sprememb in tretje, krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prvo razpravo, v kateri je sodelovala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, je moderiral nekdanji predsednik Republike Slovenije in predsedujoči mednarodnemu panelu za vodo in mir prof. dr. Danilo Türk. Drugo in tretjo razpravo pa je moderirala nekdanja stalna predstavnica Kostarike v Keniji Giovanna Valverde Stark. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je sodeloval v tretjem panelu ter predstavil izkušnjo Slovenije s posledicami lanskoletnih poplav, ki so prizadele velik del države. Med drugim je predstavil obseg škode, izvedene izredne ukrepe na vodotokih ter sanacijo, ki jo načrtujemo celostno. Ukrepi na posameznem delu porečja namreč vplivajo tako dolvodno kot gorvodno. Ob tem je poudaril tudi pomembnost skupnih prizadevanj v čezmejnem delovanju držav, saj vode ne poznajo meja.

Ob koncu so bili sprejeti skupni zaključki visokega segmenta, ki sta jih predstavila Tatiana Molcean, izvršna sekretarka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe - UNECE), in Jože Novak, minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije. Nekatere zaključke izpostavljamo v nadaljevanju.

Naraščajoči elan Vodne Konvencije - z devetimi novimi pogodbenicami od zadnjega srečanja pogodbenic in več kot 20 državami v procesu pristopa - je lahko močno gonilo napredka pri doseganju Cilja trajnostnega razvoja 6.5 Agende Združenih narodov 2030. Graditi moramo na tem pozitivnem trendu in pospešiti pristope h konvenciji in njeno izvajanje.

Države si bodo prizadevale za skupne prilagoditvene strategije v čezmejnih porečjih s ciljem učinkovitejšega prilagajanja. V ta namen je v smislu izmenjave znanja in medsektorskega usklajevanja treba okrepiti skupne organe, kot so porečne komisije.

Obsežne podnebne spremembe vse bolj vplivajo na vodne vire, spreminjajo hidrološke cikle in povečujejo tveganje suš, poplav in drugih ekstremnih vremenskih pojavov. Še posebej ranljiva so čezmejna porečja. Pripraviti je potrebno projekte in konkretne aktivnosti za povečanje odpornosti porečij in povodij na podnebne spremembe.

Na naravi temelječe rešitve in sprejetje več med seboj usklajenih sektorskih strategij upravljanja so se izkazale za učinkovite pri zagotavljanju odpornosti čezmejnih vodonosnikov. Ti pristopi izboljšujejo kakovost in razpoložljivost vode ter varujejo ekosisteme in biotsko raznovrstnost.

Moč sodobnih tehnologij in inovacij moramo polno izkoristiti in nenehno razvijati, da bi podprli učinkovito načrtovanje in odločanje v hitro spreminjajočem se podnebju in se tako pravočasno pripravili na ukrepanje v negotovih prihodnjih scenarijih ekstremnih podnebnih pojavov, kot so poplave in suše, ki vplivajo na vode.

Civilna družba in mladi si prizadevajo za izboljšanje urejanja in rabe voda ter čezmejnega sodelovanja. Zato jim potrebujejo priložnost sodelovanja pri odločanju o varni vodni prihodnosti. Če zagotovimo priložnosti za smiselno sodelovanje, izboljšamo možnosti za podnebno nevtralno prihodnost za vse.

Kot je posebej izpostavil minister Novak, moramo glede na tveganja vse pogostejših ekstremnih poplav ali suš, povzročenih zaradi podnebnih sprememb, temu dejstvu prilagoditi tudi nadaljnji razvoj urbanizacije, če je potrebno tudi intenzivnega kmetijstva.

Vodi je potrebno vrniti prostor, ki ji je bil odvzet zaradi intenzivnega in ne dovolj prilagojenega naseljevanja ali kmetovanja. Obrežni in razlivni vodni prostor je tudi priložnost za povečanje biotske raznovrstnosti in za kvalitetno urejanje vodnega prostora, tudi kot kulturnega fenomena.

Čezmejni skupni projekti za potrebno sanacijo degradiranega vodnega prostora in za izboljšanje stanja voda ter povečanje odpornosti na podnebne spremembe so ključni tudi na kriznih in varnostno nestabilnih območjih. Boljše sodelovanje pri urejanju voda lahko pripomore k postopni normalizaciji in stabilizaciji življenja v teh regijah.

Vzporedno z zasedanjem potekajo številni stranski dogodki. Na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor je objavljen program 10. zasedanja pogodbenic Vodne konvencije.

Jutri, ob koncu tridnevnega zasedanja, pa bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije za obdobje 2024-2027.