12/16/2024 | Press release | Distributed by Public on 12/16/2024 09:40
Zaradi velikega interesa javnosti smo namreč umaknili stopnjo tajnosti s končnega poročila o izrednem nadzoru nad izvajanjem nalog in pooblastil v CVZ.
Uvodoma je minister Poklukar pojasnil, da je takoj po pritožbah nad varovanjem državne tožilke ukrepal. »Odredil sem izredni nadzor nad delom Centra za varovanje in zaščito in v petek izdal obvezne usmeritve generalnemu direktorju policije za celostno reorganizacijo enote,« je dejal minister. Zaključen izredni nadzor, ki je potekal marca in aprila letos, je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je generalni direktor policije na podlagi usmeritev in obveznih navodil takoj začel odpravljati. »Glede na zadnje obtožbe pa sem presodil, da enota potrebuje temeljito spremembo in odredil njeno celostno reorganizacijo,« je poudaril minister. Zaradi velikega interesa javnosti smo umaknili stopnjo zaupnosti na omenjenem poročilu, ki ga je v nadaljevanju predstavil generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dr. Darijo Levačić.
Ključne ugotovitve nadzora, ki niso več označene s stopnjo tajnosti.
Na novinarski konferenci | Avtor: Ministrstvo za notranje zadeve
CVZ izvaja varovanje oseb skladno z Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Večina varovanj zajema tako imenovana protokolarna varovanja državnih funkcionarjev, ki so taksativno določeni z uredbo. Poleg teh pa CVZ varuje tudi druge državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja njihove funkcije resno ogroženo njihovo življenje in telo. Predlog za takšno varovanje poda predstojnik državnega organa, kjer je funkcionar zaposlen, ali pristojni minister. Ukrepi varovanja, ki so določeni z načrtom varovanja, morajo biti sorazmerni z oceno ogroženosti, ta pa mora temeljiti na verodostojnih informacijah.
Nadzorna skupina je v okviru nadzora ugotovila, da bo moral CVZ okrepiti preventivne in operativne ukrepe za varovanje ogroženih oseb. Zaradi specifike teh nalog, ki se razlikujejo od protokolarnega varovanja funkcionarjev, bo potrebna tudi vključitev dodatnih policijskih enot.
Poleg teh ukrepov je nujno, da se med varovano osebo in policijo vzpostavi odnos zaupanja in korektnega sodelovanja. Pretirana servilnost policistov ali njihova osebna navezanost na varovano osebo škoduje strokovnemu opravljanju nalog. V nadzoru je bilo ugotovljeno, da takšen odnos ne le zmanjšuje strokovnost, temveč povečuje tveganja za zlorabo. Pri tem je treba poudariti, da kakršnikoli pritiski ali zahteve varovanih oseb, ki nimajo zakonske ali strokovne podlage, so povsem nesprejemljivi.
Pomembno je tudi, da se varovanje ne izvaja zgolj na podlagi subjektivne ocene ogroženosti varovane osebe, saj to vodi v neupravičeno porabo policijskih virov. Varovane osebe pa morajo prevzeti odgovornost za samozaščitno ravnanje in spoštovati ukrepe, ki jih določi policija za zagotavljanje njihove varnosti.
Med pogovori z nadzorno skupino je več sogovornikov opozorilo na težavo, da varovane osebe pogosto ne želijo, da policisti poročajo o njihovih aktivnostih, še posebej v času zasebnega življenja. Zaradi tega policisti najpogosteje poročajo le o nastopu in zaključku službe, čeprav bi morali skladno z internimi akti policije dežurni službi CVZ posredovati vse podatke, pomembne za zagotavljanje varnosti varovane osebe. Ta pomanjkljivost predstavlja tveganje, ki ga bo treba odpraviti z bolj doslednim izvajanjem pravil.
Te ugotovitve jasno kažejo na potrebo po izboljšanju organizacije dela, okrepljenem nadzoru in tesnejšem sodelovanju med vsemi vpletenimi pri zagotavljanju varnosti varovanih oseb.
Glede varovanja državne tožilke je nadzorna skupina ugotovila, da so za menjavo skupine varnostnikov, ki jo je varovala, obstajali tehtni razlogi. Ugotovljene so bile namreč strokovne napake, kot na primer nepravilnosti v zvezi z obravnavo dogodka, povezanega s sumljivim vozilom (črni passat), zlorabe delovnega časa in službenega vozila, prelaganje odgovornosti, izvajanje policijskih nalog brez vednosti neposrednih vodij ter samovoljno izvajanje ukrepov. Ob tem je pomembno poudariti, da zamenjava varnostnikov ne zahteva privolitve varovane osebe, saj je odločitev o tem v izključni pristojnosti policije.
V zvezi s sumljivim vozilom, ki je bilo opaženo 9. januarja 2024, je bilo ugotovljeno, da varnostniki državne tožilke dežurne službe CVZ niso ustrezno obveščali o dogodku. Zaradi pomanjkljive komunikacije med varnostniki in dežurno službo ni bilo nikoli dokončno razjasnjeno, ali je vozilo dejansko predstavljalo grožnjo ali povezavo z varovanjem. Poleg tega so bile odkrite tudi nepravilnosti v ravnanju vodstva CVZ, ko je prejelo informacije o tem dogodku, kar kaže na pomanjkljivosti v sistemu vodenja in nadzora.
Državna tožilka je CVZ očitala tudi več nepravilnosti glede zlorabe videonadzornega sistema. O podrobnostih teh očitkov zaradi občutljivosti podatkov ne moremo govoriti. Lahko pa pojasnimo, da v okviru izdanih usmeritev ministra od generalnega direktorja policije pričakujemo, da bodo v policiji vzpostavili ustrezen nadzorni mehanizem nad upravljanjem in zaščito videonadzornih sistemov, ki so v lasti policije in se nahajajo pri varovanih osebah. V zvezi s tem je bil v policiji uveden notranjevarnostni postopek, ki pa še ni zaključen. Prav tako v tej zvezi potekata pritožbeni postopek na Ministrstvu za notranje zadeve in predkazenski postopek, ki ga vodi Specializirano državno tožilstvo. Slednje je že prejelo poročilo o nadzoru, ki je bilo odstopljeno v nadaljnjo obravnavo.
V okviru nadzora so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti v organizaciji dela CVZ, zlasti nepreglednost in nesledljivost pri izdelavi in evidentiranju dokumentacije, vključno z evidentiranjem sprememb. Zaradi teh vrzeli v sistemu so v posameznih primerih zaznani primeri prelaganja odgovornosti, kar negativno vpliva na odgovorno in skladno izvajanje nalog.
Poleg tega je bil ugotovljen neustrezen način ravnanja s tajnimi podatki. Nadzorna skupina je prav tako opozorila na potrebo po vzpostavitvi enotne točke za ocenjevanje ogroženosti, načrtovanje in izvajanje ukrepov varovanja. Trenutno to področje ni ustrezno organizirano.
Varovanje objektov, ki ga izvaja CVZ, zajema notranje in zunanje varovanje določenih objektov. Pri tem je zunanje varovanje pretežno v domeni policistov začasnega sestava, kar odpira vprašanja dolgoročne stabilnosti in učinkovitosti tega modela.
Nadzorna skupina je ugotovila, da v evropskem prostoru ni enotne prakse glede varovanja objektov, kar zadeva tako izvajalce kot načine izvajanja teh nalog. Ideja vodstva slovenske policije iz leta 2021 o vzpostavitvi stalnega sestava za varovanje teh objektov pa se v teh letih ni izkazala za učinkovito. Dva javna razpisa, ki sta bila objavljena za skupno 110 kandidatov, sta namreč prinesla zgolj 10 novih policistov, kar je daleč od potrebnega števila za vzpostavitev stabilnega in trajnega sistema.
Na področju odrejanja dela in poročanja o opravljenem delu so bile ugotovljene številne nepravilnosti. Varnostniki, ki izvajajo osebno varovanje, so zaradi narave svojega dela pogosto nadpovprečno obremenjeni, kar se kaže v prekoračitvah tedenske delovne obveze, ki znaša 56 ur. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da več dni zaporedoma nimajo zagotovljenega minimalnega dnevnega počitka, ki bi moral trajati vsaj 11 ur. Takšne razmere lahko resno ogrozijo njihovo psihofizično sposobnost, kar predstavlja tveganje tako za varnost varnostnikov kot tudi varovanih oseb.
Pri tistih varnostnikih, ki opravljajo tako imenovano notranje delo, ni vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje in nadzor nad opravljenim delom. S takšnim razporejanjem varnostnikov so lahko očitki o namerni prekomerni obremenitvi varnostnikov upravičeni, če se jim ob koncu referenčnega obdobja viški delovnih ur izplačajo kot nadure. Poleg tega so bile odkrite tudi druge nepravilnosti pri izplačevanju nadur.
Nadzorna skupina meni, da te ugotovitve kažejo na pomanjkljivo vodenje vodje CVZ in vodij oddelkov. Sicer pa gre pri tem za zatečeno stanje, ki se je po nadzorih in usmeritvah navidezno odpravljalo, ustaljena praksa pa je ostala v bistvu nespremenjena in v nasprotju s predpisi.
Na področju izplačevanja različnih dodatkov so bile prav tako ugotovljene nepravilnosti, zlasti položajnega dodatka, ki je bil določenim uslužbencem CVZ neupravičeno izplačan, kar potrjuje tudi mnenje Ministrstva za javno upravo. Ta praksa se je izvajala dlje časa, brez ustreznega ukrepanja policije.
Pri izplačevanju dodatka za nevarnost nepravilnosti sicer niso bile ugotovljene, vendar obstaja tveganje zlorab, ko se navidezno podaljšuje čas varovanja. Pozitivno je, da so nadrejeni v CVZ sami zaznali takšne primere, vendar je nadzorna skupina ugotovila, da je v enem od obravnavanih primerov nadrejeni s policistoma sklenil neustrezen kompromis glede obračuna ur.
Primeri notranjevarnostnih postopkov potrjujejo, da tudi CVZ ni imun na odklonska ravnanja. Gre za individualne kršitve delovnopravne zakonodaje. Te kršitve, kot so uživanje alkohola in vožnja pod vplivom alkohola med delovnim časom, neupravičena uporaba službenih vozil ter nepravilno obračunavanje delovnih ur in dodatkov, zahtevajo proaktiven in stalen nadzor s strani vodstva nad delom policistov.
Poleg tega so bili ugotovljeni primeri odtekanja informacij izven Centra za varovanje in zaščito, zlasti s sestankov vodstva, kar predstavlja resen odklonski pojav. Zaskrbljujoče je, da je varovana državna tožilka v zelo kratkem času prejela določene informacije, ki jih uslužbenci policije ne bi smeli posredovati.
Pritožbe zoper policiste CVZ so v zadnjih štirih letih sicer redke, saj so bile vložene le tri, vendar te še dodatno poudarjajo potrebo po izboljšanju nadzora, odgovornosti in notranje discipline v organizaciji, da se zagotovi visoka raven strokovnosti in integritete pri izvajanju nalog.
CVZ je bil od leta 2012 deležen več nadzorov, pri čemer so bili naloženi ukrepi, ki so izhajali iz ugotovitev nadzorov, le navidezno ali začasno realizirani, dejansko pa večina ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti ni bila odpravljenih. Poleg tega so v zadnjih letih takratni generalni direktorji policije imenovali več delovnih skupin za ureditev delovnega področja CVZ, vendar se je njihovo delo izkazalo za neučinkovito.
»Kljub spremembam v notranji organizaciji, menjavi vodij, ustanovitvi delovnih skupin in izvedenih nadzorih se težave v CVZ niso odpravile, temveč so se celo poglobile. Še več, v letošnjem letu so se te težave predvsem skozi primer ogrožene varovane osebe izpostavile tudi v medijih. Nadzor je razkril številne sistemske in individualne anomalije, ki so skozi leta povzročile nezadovoljstvo in notranje napetosti, kar je v zadnjem času privedlo do večjih težav, ki jih ni več mogoče prezreti. Te nepravilnosti terjajo temeljit premislek o nadaljnji organizaciji in delovanju policijske enote. Vodstvo CVZ bo moralo nujno okrepiti notranjo komunikacijo, vzpostaviti jasnejšo hierarhijo, izboljšati vodenje in nadzor ter odpraviti tveganja, ki povzročajo konflikte v kolektivu. Potrebna bo tudi strokovna pomoč Generalne policijske uprave za učinkovito odpravo težav, ki so bile prezrte v preteklosti,« je zaključil dr. Levačić.
Generalni direktor policije mag. Senad Jušić pa je poudaril, da se kljub vsem medijskim očitkom znotraj CVZ ni zgodil noben varnostni incident, ki bi ogrozil varnost varovanih ali ogroženih oseb. »Dejstvo pa je, kar je pokazal nadzor Ministrstva za notranje zadeve in tudi notranjevarnostni postopek v policiji, da so spremembe potrebne. Tudi sam ocenjujem, da so potrebne organizacijske in sistemske spremembe v policiji.« Poudaril je interes slovenske policije, da se zadeve po vsebini raziščejo pri pristojnih organih in pridemo do končnih rezultatov. »Pri tem pa poudarjam, da gre za kompleksnejšo dinamiko, kot jo prikazujejo mediji, in priča smo številnim neresničnim in zavajajočim informacijam, ki so jih v notranjevarnostnem postopku preverjali in se niso potrdile.«