126. redna seja Vlade Republike Slovenije

To view this video please enable JavaScript, and consider upgrading to a web browser that supports HTML5 video

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s pripravo prijave za pridobitev visoko zmogljivega računalnika, tako imenovanega superračunalnika za umetno inteligenco in za vzpostavitev tovarne umetne inteligence (AI Factory). Vlada Republike Slovenije je sprejela tudi sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za spremljanje in svetovanje pri prijavi na razpis, ki jo bo vodila državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić. Sestavljajo jo člani treh ministrstev in zunanji strokovnjaki s področja superračunalništva in umetne inteligence. Priprava dokumentacije za prijavo na razpis superačunalnika, ki bi stal v Mariboru, poteka že dlje časa. Sredstva so zagotovljena tudi v proračunu. Vzporedno s tem pa že eno leto traja projekt izgradnje podatkovnega centra. S tem, ko nas je Evropska komisija pozvala k prijavi, bomo dobili še bolj zmogljivi superračunalnik, kot je trenutno obstoječ, to je superračunalnik Vega, zato je ta prijava za Slovenijo izjemno pomembna. Ta projekt bo izjemno pomemben za naše gospodarstvo, da bo lahko čim bolj konkurenčno. Prvi rok za prijavo na razpis je 4. november 2024, nato si bodo roki za prijavo sledili na tri mesece (naslednji rok je 1. februar 2025). Slovenija se je v okviru prvega prijavnega roka že dogovorila za sodelovanje v konzorciju. S sodelovanjem pri tem projektu si bomo zaradi mednarodne dimenzije in komplementarnosti sistemov povečali možnost izbire ob samostojni prijavi, ki je načrtovana za drugo odpiranje 1. februarja 2025. Finančni prispevek skupnega podjetja EuroHPC bo pokril do 50 odstotkov stroškov projekta. Prispevek Slovenije pa je predviden v višini 50 milijonov evrov. Država se bo zavezala k plačilu prispevka prek izdaje pisma o zavezi plačila finančnega prispevka v primeru, da bo prijava uspešna na razpisu EuroHPC.

Vlada je danes sprejela poročilo o upravljanju z javnim dolgom Slovenije za leto 2023. Tudi leta 2023 se je dolg sektorja država v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) znižal; konec leta 2023 je znašal 68,4 odstotka BDP, konec leta 2022 pa 72,7 odstotka BDP. Ustrezno visoka likvidnostna rezerva državnega proračuna oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države prispeva k nižjemu deležu neto dolga sektorja države oziroma ga zniža pod 60 odstotkov BDP. Slovenija se je leta 2023 za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji (državnimi obveznicami in zakladnimi menicami) ter s posojilom Evropske unije za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost. Dolg državnega proračuna, ki predstavlja največji delež skupnega dolga, je na dan 31. decembra 2023 znašal 39,8 milijarde evrov, plačane obresti pa so v letu 2023 znašale 684 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka BDP. Dolg občin je konec leta 2023 znašal 1,1 milijarde evrov, skladi socialne varnosti pa konec leta 2023 niso bili zadolženi.

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper. Glavni cilj načrtovane železniške povezave je vzpostavitev dvotirnosti drugega (levega) tira železniške proge Divača-Koper. Načrtovana železniška proga bo omogočila navezavo lokalnih središč na ustrezne razvojne povezave, razvoj gospodarstva z ohranjanjem delovnih mest, regionalno in mednarodno sodelovanje, povečala dostopnost in krepitev gospodarskih povezav ter povečati integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih prometnih koridorjev. Desni tir se že izvaja v skladu z gradbenim dovoljenjem na podlagi Uredbe o DLN za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper. S spremembami in dopolnitvami veljavne uredbe se načrtujejo ureditve, potrebne za izgradnjo nove dvotirne proge na odseku Divača-Koper. Načrtuje se vzporedni - levi - tir na tistih odsekih, kjer še ni bil načrtovan z veljavno uredbo, ter nove dostopne ceste, potrebe za gradnjo in obratovanje levega tira. Obstoječa proga med cepiščem Prešnica in Koprom se opusti. Obstoječa proga Divača-Koper se nadgradi le na odseku med Divačo in cepiščem Prešnica, od koder vodi obstoječa železniška proga proti Puli. Ureditve na obstoječi progi niso predmet Sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper. Vsa gradbena dela na tem odseku se izvedejo kot vzdrževalna dela v javno korist znotraj železniškega območja oziroma železniških zemljišč, na območju javne železniške infrastrukture, in se ne izvajajo izven območja obstoječe proge.