Dobro sodelovanje ministrstva z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce

Na sestanku | Avtor: Ministrstvo za notranje zadeve

Sogovornici sta izmenjali mnenja o aktualnih zadevah na področju upravljanja migracij in mednarodne zaščite v Sloveniji. »Zavedamo se pomembne vloge, ki jo ima UNHCR v svetovnem in regionalnem merilu,« je povedala državna sekretarka in dodala, da aktivnosti mednarodnih organizacij dopolnjujejo in predstavljajo dodano vrednost pri upravljanju migracij - predvsem glede nastanitve in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito ter migrantov in izboljšanja učinkovitosti postopkov.

Državna sekretarka je predstavila naše aktivnosti pri izvajanju nacionalnega izvedbenega načrta v okviru pakta o migracijah in azilu. Med sodelujočimi pri pripravi načrta, ki smo ga prejšnji teden posredovali Evropski komisiji, je bil tudi UNHCR, za kar se jim je državna sekretarka tudi zahvalila. Tudi gospa Epting je ob tem izpostavila dobro sodelovanje pri pripravi nacionalnega izvedbenega načrta.

Govorili sta o možnostih nadaljnjega sodelovanja pri izvajanju reform, ki izhajajo iz nacionalnega izvedbenega načrta. »Sedaj prehajamo v fazo implementacije reform, v katero bomo v določenih aspektih nedvomno vključili tudi UNHCR, saj vaše izkušnje in znanje lahko pomembno pripomorejo k učinkovitejši prilagoditvi sistemov upravljanja azila in migracij. Pri tem bomo upoštevali vaša preliminarna priporočila glede določb Pakt, ki se nanašajo na obravnavo ranljivih kategorij oseb,« je še povedala državna sekretarka.

Pogovarjali sta se tudi o spremembah Zakona o začasni zaščiti, ki bo predvidoma sprejet v začetku naslednjega leta. S predlogom zakona se uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v procese s področja začasne zaščite, zlasti na področju administrativnega upravljanja in pristojnih organov za izvajanje postopkov, učinkovitega vodenja postopkov priznanja statusa začasne zaščite in hitre zagotovitve pravic osebam, za katere je uvedena začasna zaščita.

Glede ratifikacije Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva je državna sekretarka povedala, da bo ta v kratkem predložena državnemu zboru, postopek pa bo predvidoma končan v začetku leta 2025. Čeprav apatridnost v Sloveniji ni velik problem, smo zaradi celovite ureditve problematike pristopili k ratifikaciji Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961, v okviru Globalnega foruma za begunce decembra 2023 pa smo podali tudi zavezo za to dejanje.

UNHCR je želel tudi informacijo o možnostih nadaljevanja uspešnih projektov trajnih preselitev in vzpostavitve drugih oblik varnih in zakonitih dopolnilnih poti za begunce. Trajne preselitve so kot del celostne migracijske politike eno od ključnih orodij za spodbujanje varnih in zakonitih poti v Evropsko unijo, saj nudijo zaščito osebam, ki jo potrebujejo. Na ta način preprečujemo nedovoljene migracije ter tveganja za tihotapljenje in trgovino z ljudmi.

Letos januarja smo tako uspešno zaključili projekt trajne preselitve, v sklopu katerega smo v Slovenijo pripeljali 50 oseb (23 državljanov Sirije in 27 državljanov Afganistana), ki so se nahajali na območjih v Turčiji, ki jih je lani prizadel rušilni potres. Ob tej priložnosti se je državna sekretarka zahvalila UNHCR za konstruktivno sodelovanje pri tem zahtevnem projektu.

»Kot pomembno dopolnilno pot za begunce bi izpostavili še združevanje družine z osebo s priznano mednarodno zaščito. Tudi po tej poti v Slovenijo vsako leto na varen način prispe kar nekaj beguncev,« je še povedala Tina Heferle. Morebitne odločitve glede prihodnjih trajnih preselitvah bo sprejela vlada ob upoštevanju migracijske situacije, predvsem z vidika vpliva na sprejemne in azilne zmogljivosti.